Laboratorij je nujno mesto za znanstveno raziskovalno delo. Svetovna zdravstvena organizacija deli biološke laboratorije na štiri ravni na podlagi njihove ravni biološke varnosti (BSL): P1 (stopnja zaščite 1), P2, P3 in P4 na podlagi njihove patogenosti in tveganja za okužbo. Četrta raven je najvišja raven biološke varnosti, ki lahko učinkovito prepreči sproščanje nalezljivih patogenov v okolje in zagotavlja varnost raziskovalcem.
Delo, ki ga lahko izvede laboratorij P1-P4, je razvrščeno tudi po varnosti, s strogimi ravnmi pa se gibljejo od nizkih do visokih. Sledijo posebne zahteve glede ocenjevanja:
P1 Laboratorij: Osnovni laboratorij, primeren za majhno škodo za človeško telo, živali in rastline ali okolje, brez patogenih dejavnikov za zdrave odrasle, živali in rastline.
P2 Laboratorij: Osnovni laboratorij, primeren za patogene dejavnike z zmerno ali potencialno škodo za ljudi, živali, rastline ali okolje. Zdravi odrasli, živali in okolje ne povzroča resne škode ter zagotavlja učinkovite ukrepe za preprečevanje in zdravljenje.
P3 Laboratorij: Zaščitni laboratorij, ki je primeren za ravnanje z zelo škodljivimi boleznimi za ljudi, živali, rastline ali okolje, ki se lahko na ljudi prenaša z neposrednim stikom ali aerosoli ali patogenimi dejavniki, ki so zelo škodljivi za živali, rastline in okolje. Običajno ima preventivne in terapevtske ukrepe.
P4 Laboratorij: Najvišja raven zaščitnega laboratorija, primerna za patogene dejavnike, ki so zelo škodljivi za človeka, živali, rastline ali okolje in se prenašajo skozi aerosolne poti ali imajo neznane ali zelo nevarne poti prenosa. Ni preventivnih in terapevtskih ukrepov.
